Odgovor je preprost. Modelarstvo ni samo hobi, kjer si lahko ustvariš svoj lastni svet. Lahko postaneš pilot, strojevodja, voznik tovornjaka ali dirkač športnega avtomobila. In čeprav si mnogi mislijo, da je modelarstvo namenjeno samo otrokom, je resnica daleč od tega.
Namreč baza oboževalcev je sestavljena iz bistveno starejše populacije. Veliko je upokojencev, ki so na jesen življenja odkrili nov hobi. Nekaj, kar je znova zanetilo iskro življenja v njih in kjer so zopet odkrili že dolgo izgubljeno mladost. Z žarom v očeh se več ur posvečajo specifičnemu modelu in ga z ljubeznijo gradijo do popolnosti. Nastane izdelek, ki ima pridih edinstvenosti in čarobnosti.
Pravzaprav, bi lahko modelarstvo interpretirali kot nadgradnja lego kock. Z njimi smo preko otroške domišljije in inovativnosti, gradili čarobne svetove, se udeleževali vesoljskih potovanj in odkrivali neznane vode v svojih pomorskih potovanjih.
Ko smo prerasli naše otroške hlače in vstopili v odrasli svet, so nas tempo življenja in vse obveznosti, prisilile v to, da smo pozabili na to otroško strast. Padli smo v dnevno rutino, kjer smo za naslednjih 40 let postali togi roboti. Največji presežek domišljije pa je bil, če smo tedensko zamenjali barvo kravate. Zaradi tega smo izgubili inovativnost in v veliko primerih tudi voljo do življenja.
Ravno zaradi tega je tako veliko starejše populacije, ki se ukvarja z modelarstvom. Poleg spominov in nostalgije jim to daje občutek svobode in ustvarjenja. Iztrgali so se iz spon rutine in zopet ustvarili nekaj z lastnimi rokami. Čeprav je to samo en mali model letala ali lokomotive, je to še vedno nekaj, kar so sami ustvarili. In to je izjemnega pomena, za nekoga, ki je bil pred tem 40 let ujet v rutino.
Seveda pa se z modelarstvom ukvarjajo tudi mlajši. Modelarstvo predstavlja most do neznanih svetov. Poleg tega je hobi zelo dober za razvoj mladih možganov, saj je za sestavo dobrega modela potrebno veliko potrpežljivosti, kreativnosti in inovativnosti. Vse to je koristno za razvoj kognitivnih miselnih procesov, ki bodo otroku koristili kasneje v življenju. Predvsem pa bodo z modelarstvom ohranili domišljijo, ki jo v modernem turbo svetu primanjkuje.
In če se sedaj še enkrat vprašamo, zakaj je modelarstvo KUL, je odgovor še veliko bolj jasen kot na začetku prispevka. Ne samo, da si z njim ustvarjamo lastni svet doživetij. Z njim zopet vzpostavimo stik z otrokom v sebi in z davno izgubljeno inovativnostjo. Zbudimo se iz otopelega spanca, v katerega nas je pahnilo življenje in zopet začnemo ustvarjati in graditi.
Otroci pa se z njim odklopijo od elektronskih naprav in si potrpežljivim in inovativnim modeliranjem tlakujejo pot za prihodnost.
Torej, ali še kdo lahko reče, da modelarstvo ni KUL? Mislimo, da ne!